Blog o projektu

(English) Launch of the 8th alpine flower festival in Bohinj, Slovenia

05/07/2013

.

Dežela mleka in medu

11/09/2012

Legenda pravi, da ko je Bog svet delil in ko je že vse razdelil med ljudi, se je ozrl na svoje delo. Zagledal je skupino skromnih in tihih ljudi, ki so čakali na svoj del sveta. Bogu so se zasmilili, ker so tako mirno in potrpežljivo čakali na svoj del, da jih niti opazil ni in je nanje čisto pozabil. Tako je Bog tem ljudem odstopil najlepši kos svojega Raja. Ker pa Bohinjci Bogu Boh rečejo, se ta del sveta danes imenuje Bohinj.

Ljudje v Bohinju živijo v idiličnem okolju gora, ki pa je težko za preživetje. Ker je obdelovalnih površin v dolini malo, se je razvilo planšarstvo, z njim pa govedoreja z avtohtono pasmo krav “bohinjska cika” in sirarstvo z ”bohinjskim sirom”, v dolini pa čebelarstvo z “bohinjskim medom” in poljedeljstvo z avtohtono sorto koruze “trdinko bohinjko”.

Lokalne proizvode najdete pod imenom “Najboljše iz Bohinja – Bohinj finest” ali pa se odpravite na pokušine k proizvajalcem.

Sirarska pot vodi od manjših domačih obratov na kmetijah v dolini, do prozvajalcev sira v loklanem okolju na planšarijah v visokogorju. Na pot se lahko odpravitesami ali v manjših skupinah v družbi lokalnega vodnika. (link)
Na medeni čebelarski poti spoznate zgodovino in sedanjost čebelarstva v Bohinju ter degustirate in kupite okusne medene izdelke, kot so medica, med, medena penina in cvetni prah.

Sirarska in medena pot sta le dve izmed 3000 km dolgih poti, ki tečejo po Bohinju in Triglavskem narodnem parku.
Nadaljnje informacije in zemljevidi so na voljo na zavodu Turizem Bohinj, in Ciceronovem vodniku po Julijskih Alpah.

Zlatorog

11/09/2012

Povedka o Zlatorogu – o lovcu in čudežni živali – se je ohranila kot odraz povezanosti med naravo in človekom in njune usodne soodvisnosti.

Planina Jezera in skalna Komna sta bili nekoč planinski raj, kjer so bivale bele žene. Po gorskih vrtovih so pasle bele koze, ki jih je vodil Zlatorog, bel gams z zlatimi rogovi.
Bele žene so ga bile naredile neranljivega. Četudi bi ga zadela krogla, kamorkoli bi padla kaplja njegove krvi, bi iz nje pognala čudežna zdravilna zel – Triglavska roža ali roža mogota.
Če je Zlatorog zaužil list zeli, je na mah ozdravel.
Še močnejši je bil čar njegovih zlatih rogov, ki so bili ključ do vseh zakladov skritih pod Bogatinom.
Povedka pripoveduje, da se je Trentarski lovec, zaradi človeške nečimrnosti, vzdignil nad Zlatoroga, da bi si vzel čudežne rogove in se z njimi polastil zemeljskih zakladov. Svojo predrznost je plačal s smrtjo.
Zlatorog je v svojem srdu razril najlepše pašnike, še danes je videti v skalnih tleh odtise njegovih rogov.
Bele žene, Zlatorog in čreda belih koz so za vedno zapustili naše kraje.

Narava si je sčasoma opomogla, človek pa je plačal s svojim življenjem.

Zgodba o Zlatorogu je bila prvič zapisana leta 1868, na njeni podlagi je nastala tudi opera. Nešteto ljudskih zgodb in legend iz Bohinja je zbrala in zapisala profesorica Marija Cvetek.